Otroci iz skupine Zajčki s(m)o zelo radi v naravi. Komaj smo čakali toplejše dni, da bomo še več časa preživeli zunaj. Tudi v hladnejšem delu leta smo se vsakodnevno zadrževali zunaj, ampak ko smo zagledali prve zvončke, trobentice, žafrane … so se naša srca še bolj ogrela in vsakodnevno se iz otroških ust zasliši vprašanje: »Kam pa gremo danes?« Vzamemo nahrbtnik z malico in gremo, včasih brez točno določenega cilja in se ustavimo ob poti, na travniku, v gozdu … Včasih pa imamo določen cilj in smo srečni in zadovoljni, ko ga dosežemo.
V tem mesecu smo bili pravi mali pohodniki. Obiskali smo park Mokrice, ribnik Mokrice, šli do Brunovega doma na Mali Dolini (kjer smo si ogledali škotsko govedo), šli preko Brezja do Perišča ter večkrat obiskali »naš« gozd med Periščem in Rajcem.
Prvi pomladni dan in mednarodni dan gozdov smo preživeli v gozdu. In kaj najraje počnemo tam? Igramo se J. Igra je osrednji in ključni del otrokovega razvoja. Otroci potrebujejo veliko proste igre, saj jim le-ta daje smisel in jim pomaga videti stvari v pravi luči. Iger ne načrtujeva vedno in otroke vedno ne vodiva z nekim »ciljem«. Velikokrat sva vzgojiteljici v gozdu le »opazovalki« dogajanja. Otrokom dava možnost, da sami iščejo rešitve, razvijajo logično razmišljanje, ustvarjalnost … Iz gozda se »zajčki« vedno vračamo s polnimi žepi trave, kamenčkov, palčk ter smo veseli, nasmejani in srečni.
